Kaj so nepremičnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje, da je nepremičnina stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta oz. položaja. Gre torej za nepremično stvar. Vendar pa je takšna definicija preširoka, saj tudi drevo ne more spremeniti mesta ali položaja in je po tej definiciji nepremičnina. V vsakdanjem življenju obravnavamo kot nepremičnino dejansko nepremično lastnino.

Nepremična lastnina je lastnina, ki je stalno dosegljiva na enem mestu. Predstavlja pravico do lastništva zemljišča in določenega dela nad njim ter pod njim. Slednje je odvisno od zakonodaje. Na osnovi tega lahko rečemo, da je nepremičnina zemljišče, tisto, kar je zemljišču pritrjeno, kar je zemljišču pripadajoče in tudi tisto, kar zakon določa, da je nepremično. To pomeni, da so nepremičnine vsa zemljišča, stavbe, ceste in druge stvari, ki so pritrjene na zemeljsko površje.

Lastnosti nepremičnin

Nepremičnine imajo določene fizične, ekonomske in institucionalne lastnosti.

Kot že povedano, so nepremičnine nepremične, ali pa je njihova premičnost povezana z zelo visokimi stroški (premikanje zgradb). Nepremičnine so tudi neuničljive, čeprav to velja zgolj za zemljišča, ne pa tudi za zgradbe in druge nepremičnine, ki jih je izdelal človek. Značilna fizična lastnost nepremičnin je tudi raznolikost, saj niti dve nepremičnini nista povsem enaki.

Osnovna ekonomska lastnost nepremičnin je redkost, saj je ponudba zemljišč končna. Ponudbo je mogoče povečati le z bolj intenzivno rabo zemljišč. Vrednost nepremičnine je odvisna od razmer na lokalnem trgu. Več so morebitni kupci pripravljeni ponuditi za nepremičnino, višja bo njena ekonomska vrednost. Seveda ne smemo pozabiti še drugih vrednosti nepremičnine, ki jih ekonomisti pogosto pozabljajo, in dejansko vplivajo na ekonomsko vrednost nepremičnine, določajo pa jih različne funkcije nepremičnine. Socialna, biotopska, estetska, kulturna in druge funkcije je zelo težko ovrednotiti, a ne nemogoče. Poleg tega pa so te funkcije v globalnem pomenu mnogo bolj pomembne, kot ekonomska vrednost (funkcija), kar mnogo, predvsem ozko usmerjenih ekonomistov, spregleda ali celo zavrača. Dolga doba vračanja vložka je tudi ena izmed osnovnih ekonomskih lastnosti nepremičnin.

Institucionalne lastnosti so lastnosti, ki jih določa zakonodaja, lokalne in regionalne navade in nepremičninska združenja. Gre torej za možnosti in obveze v povezavi z nepremičninami, ki jih določajo zakoni in razni prostorski ter drugi ureditveni načrti.

Vrste nepremičnin

Poznamo več vrst nepremičnin. V grobem jih lahko delimo na osnovi namena in dejanske uporabe:

  • stanovanjske nepremičnine (stanovanjske zgradbe, hiše in zemljišča namenjena gradnji stanovanj);
  • poslovne nepremičnine (zgradbe s pisarniškimi prostori, hoteli, trgovske centre, hotele, stavbna zemljišča gradnji stavb za poslovno dejavnost itd.);
  • industrijske nepremičnine (proizvodne zgradbe, skladišča, rudnike, stavbna zemljišča za industrijsko dejavnost itd.);
  • nepremičnine za posebne namene (zgradbe za dejavnost izobraževalnih institucij, bolnišnice, pokopališča, itd.);
  • kmetijske nepremičnine (kmetije, travniki, gozdovi, itd.);
  • javne nepremičnine (ceste, parki, upravne zgradbe, javni športni objekti, šole in druge javne nepremičnine).

Na nepremičninskem trgu je najbolj dejavno poslovanje s stanovanjskimi nepremičninami. Stanovanjske nepremičnine delimo na stanovanja, hiše in zemljišča namenjena stanovanjski gradnji. Hiše delimo glede na obliko na: samostojne, vrstne, dvojčke, dvostanovanjske, atrijske, trojčke in ostalo. Stanovanja delimo na sobe, garsonjere, enosobna, dvosobna, trisobna, štirisobna ter pet in večsobna.

Finančni vidik nepremičnin

Vložek v nepremičnino je zelo velik ne glede na vrsto nepremičnine, dolga pa je tudi življenjska doba nepremičnine. Nepremičnina ima skozi svojo življenjsko dobo razmeroma stabilno vrednost ali pa jo celo povečuje. Seveda pa je to odvisno od trga. Če je povpraševanje večje od ponudbe, potem se vrednost povečuje, vendar pa lahko pride tudi do obratnega položaja. V tem primeru lahko pride do zniževanja vrednosti. V skrajnem primeru, ob močnem upadu povpraševanja, lahko pride do zloma  nepremičninskega trga in velikega padca cen. Zlom nepremičninskega trga ima navadno večji vpliv na gospodarsko stanje v celotni državi.

Ker je nakup nepremičnin povezan z velikimi stroški. Fizične osebe si skoraj ne morejo kupiti nepremičnine brez pomoči posojila, pravne osebe pa tudi posegajo po posojilih. Posojila tako omogočajo nakup nepremičnin, vendar pa je takšen nakup povezan z določenim tveganjem, saj če posojilojemalec ne more odplačevati obrokov, potem izgubi nepremičnino.

Nepremičnine so lahko dobra finančna naložba, ki ohranja vrednost ali pa jo pridobiva. Vrednost lahko pridobiva ne le na rasti cen nepremičnin, temveč tudi z oddajanjem. S tem nepremičnina neposredno prinaša določena finančna sredstva. Oddajanje pa je povezano tudi z določenimi stroški, ki zmanjšujejo donos. Seveda pa obstaja tudi možnost, da cene nepremičnin padajo, kar pa pomeni, da so lahko zelo slaba naložba.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog