Potrebujete energetsko izkaznico?
Precej zmede je med lastniki stavb, ko beseda nanese na energetske izkaznice stavb. Ta je pri nas neznana, čeprav jo zakonodaja uvaja že nekaj let. Nekateri mislijo, da je energetska izkaznica prikrita dajatev, oviranje razpolaganja s privatno lastnino ali še kaj hujšega. Nič od tega ni. Za pojasnitev začnimo od začetka: »energetska izkaznica stavbe« je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Tako je definirana v energetskem zakonu.
En od ukrepov za zmanjšanje rabe energije in znižanje emisij
Za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev v stavbah je potrebno veliko energije. Evropska komisija ugotavlja, da je za stavbe potrebno 40% vse energije, ostalo gre za industrijo in promet. V podobnem deležu stavbe tudi bremenijo okolje. Hkrati pa je ravno v stavbah najenostavneje (čeprav ne povsem enostavno) povečati energijsko učinkovitost in preiti na obnovljive vire energije, ki manj bremenijo okolje. To je že leta 1993 nakazala EU direktiva o zmanjševanju emisij, kasnejše direktive so bile vedno strožje. Z veliko zamudo in zelo nerodno je naša oblast prenesla energetsko certificiranje stavb v naš pravni red. En od ukrepov za doseganje teh ciljev so energetske izkaznice stavb. Vsaka država članica se je sama odločila za minimalni ali optimalni nabor ukrepov. Večina držav je certificiranje stavb uvajala postopoma. Slovenija pa lovi zamujeno, časa za postopno certificiranje ali blag prehod ni več. Moramo pa priznati, da je država izredno slabo komunicirala z državljani, saj jih ne obvešča o prednostih tega ukrepa temveč le o zagroženih kaznih za kršitelje.
Za katere stavbe je potrebna energetska izkaznica?
Vse nove stanovanjske in poslovne stavbe morajo imeti energetsko izkaznico. Ta obveza velja tudi za nekatere obstoječe stavbe. Imeti jo morajo vse stavbe v lasti ali uporabi javnega sektorja, večje od 250 m2, namenjene javni upravi, izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu, zdravstvu ter kulturi in razvedrilu. V teh stavbah morajo biti celo nameščene na vidnem mestu. Poleg tega jih morajo imeti nekatere stavbe ob prodaji ali oddaji za daljši čas.
Za katere stavbe ni potrebna energetska izkaznica?
Seznam izjem stavb, ki ne potrebujejo energetskih izkaznic, je dolg. Če stanovanjske stavbe ali stanovanja ne prodajate oz. oddajate za daljši čas novemu najemniku, je ne potrebujete. Niso potrebne niti za stavbe, če so manjše od 50 m2 ali če so uvrščene med stavbno dediščino. Slednje se da preveriti na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.
Izjema so torej vse stavbe, uvrščene v stavbno dediščino, stavbe za obredne namene ali verske dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, nekatere nestanovanjske kmetijske stavbe, samostojne stavbe, manjše od 50 m2 in seveda objekti, ki niso uvrščeni med stavbe (enostavni in nezahtevni objekti). Energetske izkaznice ne potrebujejo niti stavbe, katerih najemniki že imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Informacije namesto mačka v žaklju
Raba energije za ogrevanje predstavlja 2/3 vse energije, potrebne za delovanje stavbe, ostalo gre za toplo vodo, razsvetljavo, hlajenje, kuhanje, gospodinjske aparate, elektroniko… Iz razreda energetske učinkovitosti je razvidna raba energije za ogrevanje. Stavbe so po letni potrebni toploti za ogrevanje razvrščene v razrede A1 (do 10 kWh/m2a) do G (nad 300 kWh/m2a). Nove stavbe so pretežno v razredu C (35 do 60 kWh/m2a), nekaj pa jih je na tržišču že v razredu A1, stare so pretežno v razredu F in G. Letna raba energije za ogrevanje stanovanja, ki meri 60 m2, znaša za stavbo razreda A1 do 600 kWh, razreda C do 3.600 kWh, razreda G pa nad 18.000 kWh. Strošek ogrevanja je zmnožek letne rabe in cene energije. Če je stanovanje v Ljubljani, daljinsko ogrevano, je letni strošek ogrevanja 60 m2 velikega stanovanja razreda A1 do 36,00 €, razreda C do 220,00 € in razreda G nad 1.080,00 €. Na ta način so razumljive koristi energetskega certificiranja za kupce stanovanj. Vse besedičenje prodajalcev o morebitnih minimalnih stroških ogrevanja zbledi pred energetsko izkaznico, ki je javna listina, dokument, katerega verodostojnost izdela neodvisni strokovnjak z javnimi pooblastili.
Matjaž Valenčič,
neodvisni energetski strokovnjak
december 2014