Energetska izkaznica za kupce in prodajalce, najemnike in najemodajalce

Evropska direktiva, ki je uvedla energetske izkaznice, je v Sloveniji naletela na precejšen odpor, saj potrošniki niso povsem razumeli njenega namena, in so jo sprva dojeli kot nepotreben strošek. Po prizadevanjih različnih vladnih in civilno družbenih organizacijah pa počasi vendarle razumemo, da je izkaznica za nas prednost – njena namena sta namreč dva, in oba sta pozitivna. Prvi je zaščita potrošnika pri nakupu ali najemu nepremičnine, drugi pa energetska učinkovitost, ki omogoča varčnost in s tem varstvo okolja in naravnih virov.

Kdaj in zakaj je potrebna energetska izkaznica?

Energetska izkaznica je tako za obstoječe gradnje kot novogradnje potrebna le v primeru, da se namerava stavbo ali njene enote prodati ali oddati za več kot eno leto. Energetski zakon želi namreč zaščititi kupca ali najemnika ter mu omogočiti, da pozna vsa dejstva o energetski učinkovitosti še pred nakupom oziroma najemom. Pogosto se je namreč dogajalo, da so na področju nepremičnin prodajali mačka v žaklju – pred nakupom je bilo vse videti zadovoljivo, po določenem času bivanja pa se je izkazalo, da ima stavba pomanjkljivosti, o katerih nismo bili seznanjeni (hote ali nehote). Ugotovili smo, da je treba poskrbeti za izolacijo zunanjih sten, zamenjati okna, streho … To je predstavljalo velik strošek, na katerega ob nakupu nihče ne računa – oziroma pričakuje, da bo cena nepremičnine zaradi potrebe po obnovi nižja.

Energetska izkaznica na ta način ščiti kupce. Kaj pa najemniki?

Ti seveda ne vlagajo v stavbo, imajo pa mesečne stroške z ogrevanjem in hlajenjem. Če o energetski učinkovitosti stavbe niso seznanjeni, jih lahko račun za delovanje klimatske naprave poleti in radiatorjev pozimi tudi neprijetno preseneti.

Zakaj je torej potrebna energetska izkaznica? Zato, da nas zaščiti pred nevednostjo in nam omogoči pravično izhodišče pri pogajanju za ceno nepremičnine oziroma najemnino. Preprečuje, da bi morali vlagati tja, kamor nismo imeli namena – pozimi brez toplega doma pač ne gre, in ob slabi energetski učinkovitosti je hočeš nočeš potrebno investirati.

Prednosti za prodajalce in najemodajalce

Uradna listina, ki priča o energetski učinkovitosti stavbe, je lahko najbolj pozitivna takrat, ko je stavba energetsko izjemno učinkovita. Ljudje so vse bolj nagnjeni k varčevanju z energijo (tako zaradi okolja kot stroškov), zaradi česar so zadnje desetletje najbolj modne nizko energijske ali celo energijsko samozadostne stavbe. Če je stavba, ki jo prodajate ali oddajate pasivna, nizko energijska ali kakor koli jo imenujemo, bo njena energetska izkaznica pravzaprav odlično spričevalo, ki bo hitro prepričalo kupce. Kako tudi ne – vsi si želimo, da bi bili naši stroški z ogrevanjem in hlajenjem čim manjši, če ne celo nični.

Kaj pa, če energetska izkaznica priča o pomanjkljivostih?

Vsaka EI mora vsebovati tako kazalnik energijske učinkovitosti stavbe kot referenčne vrednosti iz zakonodaje in priporočila za ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti. To pomeni, da vam bo izkaznica natanko povedala, kaj je treba na stavbi izboljšati. Če se odločite za izboljšave, boste dobili boljšo oceno, kar pomeni tudi večjo verjetnost prodaje oziroma oddaje v najem. V kolikor prodajate/oddajate stavbo z nekoliko nižjimi vrednostmi, pa je EI vaša garancija, da ste kupcu oziroma najemniku prodali ali oddali prav tisto, kar je dobil. Reklamacije oziroma pritožbe o tem, kaj vse se je po podpisu pogodbe pokazalo za slabo in pomanjkljivo, namreč na nepremičninskem trgu niso tako redke, kot se zdi.

Poleg omenjenih, pa je tu še nekaj prednosti, ki jih nudi energetska izkaznica, in se bodo ravno tako pričele uporabljati v praksi. EI bo lahko igrala ključno vlogo pri zavarovanju vaše nepremičnine, saj je energijska učinkovitost vse bolj komponenta, ki vpliva na vrednost vaše nepremičnine. Prav tako pa je vrednost nepremičnine pomembna v primeru najema hipotekarnega kredita – boljša učinkovitost, višja vrednost.

Kam po energetsko izkaznico?

Zaenkrat so energetske izkaznice nujne za omejeno množico stavb, na primer za nove stavbe ali javne stavbe s površino nad 500 kvadratnih metrov (meja se bo julija 2015 znižala), za stanovanja in stavbe, ki se bodo prodale ali na novo oddale za več kot eno leto … Vsekakor je veliko izjem, pri katerih EI ne potrebujete, zato se je vedno dobro sproti posvetovati s strokovnjaki. Ti vam bodo prav tako svetovali, katera vrsta EI (računska ali merjena) je potrebna za vašo stavbo.

Kakšna je energetska učinkovitost posamezne stavbe, ki ima izdelano EI, bo možno preveriti na ministrstvu, pristojnem za energetiko. Sprva bodo podatki o EI fizični, kasneje naj bi se vzpostavil elektronski sistem, ki bo omogočal vpogled tudi preko spleta.

Seznam izdajateljev energetskih izkaznic s kontakti si lahko ogledate tudi na Nepremicnine.net >>