Zidovi

Zidovi so elementi, ki zapirajo prostore s strani in jih ščitijo pred zunanjimi vplivi (veter, dež, mraz, vročina, zvok,…). Njihova funkcija je tudi v tem, da delijo prostor v zgrajenem objektu v več manjših prostorov.

Vrste zidov

Po namenu ločimo:

  • nosilne ali glavne zidove,
  • nenosilne (predelne in polnilne) zidove in stene.

Nosilni zidovi imajo dve osnovni funkciji, in sicer podpiranje stropov in strehe ter delitev prostora in varovanje pred zunanjimi vplivi. Nosilni zidovi so navadno sestavljeni iz treh komponent; samega zidu, za katerega pri klasični gradnji uporabljamo opeke ali beton (predvsem pri večjih objektih) in pri suhomontažni gradnji mavčne plošče, izolacije in zaključnega sloja. V zidove pa pri gradnji vdelamo tudi vse hišne napeljave.

Nenosilni zidovi se navadno predelni zidovi, njihova edina funkcija je razdelitev prostora v zgrajenem objektu v več manjših, pri tem pa nimajo podporne funkcije stropa in strehe.

Po vrsti gradbenega materiala, ki ga uporabljamo pri zidavi, ločimo:

  • zidove iz naravnega kamna,
  • zidove iz polne in votle opeke,
  • zidove iz betona in armiranega betona,
  • zidove iz betonskih blokov,
  • zidove iz siporex blokov in plošč,
  • zidove iz durisol blokov in plošč,
  • zidove iz votlih steklenih blokov.

Kamniti zidovi so danes, ko je ponudba umetno izdelanih gradbenih materialov precej pestra, eni izmed najdražjih zidov. Ravno zato se kamen vedno manj pogosto uporablja kot gradbeni element za samo gradnjo in vedno pogosteje prevzema vlogo okrasnega kamna, bodisi za obloge stanovanjskih hiš ali za druge detajle. Kamnite zidove lahko uporabljamo tudi v kombinaciji z betonskimi zidovi, tako da na zunanjo stran zlagamo kamen, ki ga med seboj vežemo z vezivom, na notranjo stran pa v opaž vlivamo beton. Pri gradnji s kamnom uporabljamo napol obdelan kamen. Slabost kamnitih zidov je predvsem njihova izredno slaba izolativnost.

Opečni zidovi so, kot že omenjeno, lahko izdelani iz polne ali votle opeke. Pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš je, poleg sodobne montažne gradnje, tak način gradnje še vedno najpogostejši. Pred zidanjem moramo očistiti površino, nato najprej, v skladu s projektom, postavimo vogalnike, ki jih za lažjo postavitev ostalih opek, med seboj povežemo z napeto vrvico. Očiščeno površino namočimo, nanjo nanesemo sloj veziva, na katerega polagamo opečne zidake, enega za drugim. Sloj veziva naj bo debeline okoli 13mm. Ravno površino položenih opečnih zidakov, dosežemo z zidarskim kladivom, s katerim potolčemo opeke, ki iz vrste postavljenih zidakov preveč izstopajo. Ustrezno raven zidakov določamo z vodno tehtnico. Kot vezivo navadno uporabljamo podaljšano malto.

Betonski zidovi se uporabljajo predvsem pri gradnji objektov ali delov stavb, za katere je predvidena večja obremenitev. Betonska mešanica se za večje površine in pri gradnji večjih objektov navadno pripravlja v betonarnah in s t.i. »hruškami« vozi na gradbišče. Za manjše površine lahko beton zmešamo sami, s pomočjo mešalca. Ročnemu mešanju betona se je dobro čim bolj izogibati, saj na ta način težko pripravimo kakovostno betonsko mešanico. V vlitih betonskih konstrukcijah ne sme biti zračnih mehurčkov.

Armiranobetonski zidovi so betonski zidovi, ojačani z jeklenimi palicami ali mrežami, ki jih uporabimo kot del konstrukcije, okoli katere nato vlijemo beton. Prednost takšne izvedbe betonskih zidov je dobro prenašanje nateznih in strižnih obremenitev objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov, se armiranobetonski zidovi uporabljajo predvsem pri izgradnji podpornih stebrov in nosilnih plošč. Pri izdelavi armatur moramo poskrbeti tudi za njihovo ustrezno zaščito pred korozijo, z nanosom zaščitne plasti, ki mora biti pri stebrih debela vsaj 3cm in pri ploščah 1,5cm. Nižja kot je marka betona, pomembnejša je kakovostna zaščita armature.

Glede na način izdelave zidu pa ločimo:

  • zidane zidove (postopek zidanja): kjer izdelane elemente, po ustreznih pravilih za gradnjo, zlagamo skupaj v ustreznih zvezah in z uporabo ustreznega veziva v celoto, ki ji pravimo zidan zid;
  • lite zidove (postopek vgrajevanja): kjer vežo zmes agregata in veziva (navadno beton) vlivamo v opaž, ta zmes nato s sušenjem otrdi in tvori monolitni zid, tako nastajajo betonski in armiranobetonski zidovi;
  • montažni zidovi (postopek montaže): sodoben in najhitrejši način gradnje, pri katerem skupaj sestavljamo montažne stene, ki so že predhodno izdelane v tovarni.

Vsi nosilni in nenosilni zidovi morajo biti projektirani in izdelani po veljavnih tehničnih predpisih, kar je še posebej pomembno za vse objekte, ki se gradijo na potresnih območjih.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog