Stopnice

Stopnice so konstrukcijski element, ki je namenjen povezovanju višinskih razlik, na ta način, da višinsko razliko razdeli v manjše višinske enote, ki so prilagojene dolžini običajnega človekovega koraka.

Pri gradnji stopnic moramo biti pozorni na:

  • višino med etažami,
  • višino in dolžino posamezne stopnice,
  • celotno razpoložljivo dolžino in debelino stopnic,
  • debelino zaključnih slojev.

Idealna razmerja v dimenziji stopnišča so v naslednjih izmerah:

  • idealna širina stopnice se giblje med 23 in 29 cm. Osnovno pravilo je, da se mora na stopnico prilegati cela človeška noga ali celoten sprednji del stopala, z vsaj delom pete. Ker pa ima večina ljudi stopala, daljša od te mere, se stopnice dejansko ne prilegajo optimalno človekovi nogi;
  • idealna višina stopnice je med 17 in 21 cm. Nekateri tehnični priročniki opredeljujejo tudi minimalno višino stopnice, ki naj bi bila 12 cm;
  • z določitvijo višine in globine dobimo tudi že naklonski kot stopnice. Idealni naklonski kot stopniščne rame je 30 stopinj. Za različne naklone pa velja enačba 2*v + š = 63. Če je višina stopnice manjša, bo torej potrebna večja površina stopnice. Ta pogoj glede dimenzioniranja stopnic je razlog, da so nizke stopnice potratnejše s prostorom;
  • preko trase celotnega stopnišča moramo biti pazljivi, da so razlike med višino in širino posameznih stopnic minimalne. Večina tehničnih priročnikov kot sprejemljivo razliko še dopušča 6 mm odstopanje. S hojo po stopnišču se namreč človekova noga prilagodi na velikost koraka in nenadna sprememba velikosti bi lahko povzročila padec;
  • če je tloris stopnic krajši kot je potrebno za premagovanje celotne višinske razlike, moramo predvideti vmesni podest. Ta ravni vmesni del mora biti globok vsaj 90 cm (predvideno za običajno enodružinsko hišo) oz. toliko, kolikor je široka stopniščna rama;
  • stopnišče mora biti opremljeno z ograjo za oprijemanje. Idealna višina ograje je med 85 in 95 cm, merjeno od korena stopnic. Odprtina med ograjo in stopnico, če ta sploh obstaja, ne sme biti večja od 15 cm;
  • pri načrtovanju vrat moramo paziti, da se vrata ne odpirajo preko stopnišča.

Stopnice niso primerne za osebe na invalidskih vozičkih. Če predvidevamo, da bo v zgrajenem objektu prebivala oseba z motnjami v gibanju, je obvezno, da predvidimo druge možnosti prehoda med etažami.

Ločimo različne vrste stopnišč, glede na njihovo obliko. Tako so po obliki stopnice lahko:

  • ravne: ravna zasnova stopnišč vedno bolj izginja iz sodobne gradnje stanovanjskih objektov, pomanjkljivost je predvsem v veliki dolžini stopnic, ki je potrebna za celotno traso, ki povezuje dve etaži,
  • spiralne oz. zavite: katerih zasnova je ovijanje okoli centralnega pola, z ograjo izključno na zunanji strani. Navadno posamezne stopnice niso enakomernih velikosti, ampak se njihova širina veča na zunanji strani stopnišča, medtem ko so v centru izredno majhne, glede na površino stopnice. Spiralne stopnice so izredno učinkovit način povezovanja dveh etaž, saj zavzemajo majhno površino, če so le dovolj skoncentrirane.
  • eno- ali večramne: stopniščna rama je ena trasa stopnišča, stopniščne rame med seboj ločujemo s podesti, ki smo jih že omenjali zgoraj. Glede na število ram poznamo enoramne, dvoramne, troramne in štiriramne stopnice. V eni rami ne sme biti več kot 18 stopnic, širine ram pa so odvisne od tipa zgradbe, v katero stopnice vgrajujemo:
    • 75cm…..interno stopnišče dvoetažne zgradbe, vezno stopnišče dveh poslovnih prostorov;
    • 90cm…..glavno stopnišče v eno- ali dvodružinski hiši;
    • 120cm…glavno stopnišče v najmanj šestnadstropni stavbi, z manj kot 20 stanovanji oz. poslovnimi prostori, za promet do 100 oseb;
    • 150cm….glavno stopnišče v več kot šestnadstropni stavbi, za promet od 100 do 200 oseb;
    • 180cm….za javne in poslovne stavbe s prometom 200 do 300 oseb;
    • 210cm….za javne in poslovne stavbe s prometom od 300 do 400 oseb.

Izbor oblike je odvisen od razpoložljivosti prostora.

Stopnice delimo na več vrst tudi glede na način njihovega podpiranja:

  • stopnice lahko prenašajo obtežbo v nosilce, ki so lahko jekleni, armiranobetonski ali pa leseni (nosilnost na posebej v ta namen izdelanih nosilcih);
  • lahko so položene na armiranobetonsko ploščo (nosilnost na plošči);
lahko so usidrane v zid, eno- ali obojestransko (nosilnost na steni).
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog