Vodič

Nevihte, strele in prenapetostna zaščita



Nevihte marsikoga strašijo – ne le zaradi grmenja in strel, ki parajo nebo, temveč tudi zaradi tega, ker lahko strele povzročijo precejšnjo škodo v našem domu. Največjo nevarnost predstavlja požar, ravno tako pa so udari strel nevarni zato, ker lahko uničijo električne naprave.
 

Kako ravnati ob nevihtah?


Splošno priporočilo je, da naj v času neviht s strelami ne uporabljamo telefonov z »zemeljskimi«linijami, prav tako pa se je dobro izogibati tudi uporabi vode – torej se v tem času izognite uporabi pomivalnega in pralnega stroja, prav tako pa se tudi ne tuširajte. Elektrika se namreč ne prenaša zgolj po električnem, temveč tudi po klasičnem telefonskem omrežju in kovinskih ceveh (če jih imate). Pri tem sploh ni potrebno, da strela udari v hišo, temveč lahko »premočna« elektrika pride vanjo tudi ob udaru v bližnji steber za elektriko ali telefon.

Kako zaščititi elektronske oziroma električne naprave? Najbolj pametno je, da jih ob nevihti izključite iz električnega omrežja. To pa predstavlja zgolj osnovni ukrep – znano je namreč, da lahko ob udaru elektrika tudi »preskoči«, torej se v tem primeru uničenju ni možno izogniti.
 

Strelovodi, ozemljitev in varovalke


Strelovode se na stanovanjskih hišah običajno ne uporablja, so pa še kako potrebni na višjih ali bolj izpostavljenih stavbah, ki udare strel veliko bolj privlačijo. Znano je na primer, da v Empire State Building, eno najbolj znanih stavb na svetu, vsako leto približno stokrat udari strela – vendar pa je ta stavba zasnovano s to nevarnostjo v mislih, in dejansko deluje kot strelovod za vse stavbe v okolici, saj privlači strele in jih varno nevtralizira. Seveda pa tudi takrat, kadar se kot strelovod uporablja stavbo ali se na stavbo namesti strelovode, ta zaščita ni stoodstotna.

Na zaščito pred udari je potrebno pomisliti pri načrtovanju in gradnji posamezne stavbe, kot to zahteva tudi zakonodaja. Vedno se poskrbi za zaščitno ozemljitev, ki preprečuje nezgode zaradi električnega toka, hkrati pa je potrebno poskrbeti za varnost posameznih tokokrogov. Poleg same izvedbe inštalacij, načina povezave v tokokroge in ozemljitev, za to poskrbijo varovalke, ki ščitijo tako pred preobremenitvami kot kratkimi stiki, s tem pa seveda tako pred okvarami naprav kot pred požari. Včasih so se uporabljale taljive varovalke s kremenčevim peskom in žico, ki jih je bilo potrebno po stalitvi žice zamenjati, danes pa se uporabljajo avtomatske varovalke oziroma FID stikala.
 

Kaj pa naprave za prenapetostno zaščito?


Ker lahko tudi ob ozemljitvi in strelovodu pride do prenapetosti ob udaru v bližnji objekt oziroma steber, se je pametno odločiti še za eno stopnjo zaščite – tako imenovano prenapetostno zaščito tretje stopnje. To so posebni električni podaljški oziroma vmesniki za vtičnice, ki sami po sebi niso dovolj zmogljivi, da bi nudili zadosti varnosti, zato jih je vedno potrebno uporabljati skupaj s prvo stopnjo (za katero poskrbi podjetje za distribucijo električne energije) in drugo stopnjo (v razdelilni omarici, za vsako fazo posebej).

Izdelki za prenapetostno zaščito so med seboj precej različni, pa tudi cene so različne (po raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije poleti 2013 variirajo od 10 do 150 evrov). Izdelki za prenapetostno zaščito so sicer na voljo tako za notranje elektronske naprave kot za koaksialne priključke, torej zunanje antene in kabelsko televizijo. Izdelki za prenapetostno zaščito običajno prenesejo večjo napetost, kot je navedeno na samem izdelku, torej se dobro obnesejo, seveda pa je treba vedeti, da opravljajo svojo nalogo res le takrat, kadar imamo pravilno in varno električno inštalacijo v celotni stavbi – pri starih stavbah, kjer so z inštalacijo težave, ne morejo delovati pravilno. Prav tako je pomembno tudi, da poleg izdelkov za prenapetostno zaščito ne uporabljamo dolgih podaljškov (nad 3 metre), saj tudi to zmanjša njihovo učinkovitost.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog