Priprava tople vode

Toplo vodo lahko pripravljamo lokalno ali centralno. Za lokalno pripravo tople vode je značilno, da se voda pripravlja čim bližje mesta porabe in sproti. Za sodobna gospodinjstva je lokalna priprava tople vode skorajda neprimerna, saj običajno potrebujemo toplo vodo ves čas in na več mestih hkrati. Pri centralni pripravi tople vode pa so na en hranilnik tople vode povezana vsa iztočna mesta v objektu. Topla voda se pripravlja s toplovodnimi kotli na plin, olje, premog, biomaso ali drva. Vse bolj prihaja v poštev kombinacija zgoraj omenjenih klasičnih sistemov priprave tople vode s sodobnejšimi, okolju prijaznejšimi viri kot so sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke zrak-voda, voda-voda ali zemlja-voda.

Hranilniki tople vode oziroma bojlerji so namenjeni pripravljanju in shranjevanju tople vode za čas, ko so potrebe največje, topla voda se segreva takrat, ko je na voljo dovolj energije ali ko je ta cenejša in se nato shranjuje v hranilniku. Vodo v hranilnikih navadno ogrevamo s prenosniki toplote, ki so lahko že vgrajeni v hranilnik ali pa jih sami vgradimo naknadno. Velikost in število vgrajenih prenosnikov sta odvisna od virov energije, ki jih uporabljamo za segrevanje vode oziroma od načinov ogrevanja. Velikost hranilnika je odvisna od števila porabnikov tople vode in deloma od toplotnih izgub, vrste virov energije, hkratne porabe tople vode. Za izhodišče določanja velikosti se navadno uporablja povprečna poraba tople vode na osebo na dan, kar ustreza količini 70 litrov tople vode, količino pa nato pomnožimo s številom članov gospodinjstva. Zelo pomembna pri hranilnikih tople vode je ustrezna toplotna izolacija, ki zagotavlja minimalno toplotno izgubo, običajno je v uporabi 5 do 8 cm debela izolacija iz trdega poliuretana. Večina hranilnikov tople vode je izdelanih iz pločevine. Potrebna je ustrezna protikorozijska zaščita, navadno v obliki epoksi ali silikonskih premazov, plastifikacije, cinkanja ali emajliranja. Za dodatno zaščito pa lahko v hranilnik tople vode vstavimo še aktivno ali pasivno zaščito, npr. katode in magnezijeve anode.

Hranilnike tople vode v grobem delimo v dve skupini:

  • samostojne hranilnike: so stoječi, ležeči ali nosilni;
  • v kotel vgrajene hranilnike: so manjše prostornine in enonamenski.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog