Sestavni deli plinske napeljave

K sestavnim delom plinske inštalacije prištevamo zunanji plinovod, hišni priključek, plinsko cevno omrežje v notranjosti, plinska trošila, gorilnike in dimnik. Plinsko napeljavo mora namestiti pooblaščeni projektant v skladu s standardi in predpisi.

Zunanji plinovod

Zunanje plinsko omrežje je do stavbe lahko speljano pod zemljo ali na prostem. Če se odločimo za potek zunanjega plinovoda na prostem, moramo cevi zaščititi pred zunanjimi vplivi (vremenskimi in mehanskimi). Iz tega razloga je pogostejši način speljevanja zunanjega plinovoda pod zemljo, v globini do dveh metrov. Plinske cevi morajo biti izdelane iz posebnih materialov (PE ali jekla).

Hišni priključek

Osnovna naloga plinskega hišnega priključka je povezovanje zunanjega in notranjega plinskega omrežja. Zaključi se pri glavnem zapornem organu (požarni pipi), s katerim odpiramo in zapiramo dovod plina v zgradbo. Požarna pipa mora biti na vidnem mestu in jasno označena.

Notranja inštalacija

Cevi plinske inštalacije so v notranjih prostorih lahko nameščene nad ali pod ometom. Cevi morajo biti iz bakra ali jekla in obarvane z rumeno barvo. Ne smejo biti speljane po požarnih stopnicah. Za merjenje porabe plina uporabljamo plinomere, ki morajo biti nameščeni v suhih prostorih in dostopni za odčitavanje. Izbiro in namestitev plinomera ter potek hišnega priključka nam določi distributer plina.

Plinska trošila

Plinska trošila so naprave, priključene na plinsko napeljavo, ki za delovanje porabljajo plin (gorilniki na plinskem štedilniku, plinske peči, ...). Nameščena morajo biti v prostorih, ki imajo zadostno količino zraka, saj lahko le tam varno in pravilno delujejo. Nikakor ne smejo biti v prostorih, kjer shranjujemo vnetljive in eksplozivne snovi. Trošila ločujemo glede na konstrukcijsko izvedbo (vrste A, B in C), namen (štedilnik, peč…), ter vrsto plina (zemeljski, utekočinjeni naftni plin…).

Pri namestitvi trošil moramo upoštevati navodila proizvajalca ter oddaljenost od gorljivih in nosilnih gradbenih materialov. Pri trošilih nameščenih v kopalnici moramo upoštevati varnostno razdaljo od kopalne kadi ali umivalnika.

Gorilniki

Za dobro delovanje trošil moramo zagotoviti zadostno količino zraka za izgorevanje. Glede na dovod zraka do plinskih gorilnikov ločimo naprave z atmosferskim in tlačnim gorilnikom. Pri atmosferskem gorilniku se toku plina primeša zrak iz okolice. Tak gorilnik je primeren predvsem za zemeljski plin. Pri tlačnih gorilnikih je prisilni pretok zraka ustvarjen z ventilatorjem. Pri tem sistemu je mogoče uravnavati pritok zraka v cevi, kar omogoča kakovostno zgorevanje.

Odvod dimnih plinov

Dimne pline odvajamo skozi luknje v fasadi in prek dimnikov ali dimovodnih priključkov. Od dimnika sta odvisna izkoristek ogrevalnega sistema in varnost. Mora biti ustrezno izoliran, odporen proti koroziji, imeti mora primeren presek in za kondenzat nepropustno površino. Pred priključitvijo na dimnik je treba pridobiti dovoljenje dimnikarskega podjetja, ki preveri ustreznost dimnika glede na moč kotla, vrsto goriva, temperaturo dimnih plinov in dovod zgorevanega zraka. Dimnik je treba tako kot dimovodne naprave redno vzdrževati. Pri plinastih gorivih mora dimnikar očistiti in pregledati dimnik vsaj dvakrat na ogrevalno sezono.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog