Vodič

Gozd je vir stalnega dohodka

Slovenci smo lastniki številnih nepremičnin, za katere bolj ali manj skrbimo. Večina nas ima v lasti stanovanja ali hiše, tisti ki živijo na kmetijah, pa imajo tudi obdelovalno zemljo in gozdove. Gozdovi so nepremičnine z velikim finančnim potencialom, ki pa ga veliko lastnikov ne zna izkoristiti.

Gozd lastniku zagotavlja stalni dohodek. Lahko je v obliki lesa za domače potrebe (drva, deske, tramovi) ali pa les za prodajo. Če se odločimo za prodajo, so lahko dohodki kar veliki, kar bomo pokazali v nadaljevanju. Velike dohodke zagotavlja dovolj velika gozdna posest, kjer se z gozdom pravilno gospodari. Če so predniki z gozdom pravilno ravnali, z njim pa pravilno ravnamo tudi mi, si lahko iz gozda zagotovimo stalno letno rento. Če imamo v lasti kakovosten gozd večji od 100 ha, lahko tak gozd preživi družino, če sami opravljamo sečnjo in spravilo. V nadaljevanju bomo pokazali, kakšno rento lahko gozd zagotovi na letni ravni.

Gozd na Pokljuki

Povprečna cena lesa je po zadnjih podatkih nekoliko več kot 57 € za kubični meter. Povprečni letni prirastek lesa v naših gozdovih znaša okoli 6,8 m3/ha. Povprečni stroški sečnje in spravila za ne preveč zahteven teren znašajo okoli 20 €/m3. Les se običajno prodaja na skladišču v gozdu, tako da nismo obremenjeni s stroški prevoza.

Enostaven izračun pokaže, da je teoretično mogoče vsako leto za les iz enega hektara kakovostnega gozda dobiti okoli 390 €. Od tega moramo odšteti še stroške sečnje in spravila. Ti znašajo 136 €, kar pomeni, da je teoretični izkupiček okoli 254 € na hektar na leto. Letno je treba plačati še davek od katastrskega dohodka in prispevek za gozdne ceste. Katastrski dohodek je odvisen od kakovosti gozda in katastrskega okraja ter znaša od 0 € do nekaj preko 50 €. Katastrski dohodek se šteje v dohodnino, prispevek za gozdne ceste pa v primeru najvišjega katastrskega dohodka ne presega 5 €/ha. Skupaj tako davek in pristojbina znašata okoli 17 €/ha na leto. Tako je teoretično možni neto dohodek vsako leto 237 €/ha. Ker gre za posek prirastka, se vrednost lesa v gozdu ohranja.

Gozd na Cerkniškem jezeru

V praksi zgornji izračun ne zdrži, saj bi morali v gozdu imeti le visoko kakovostni les, in vsako leto ni mogoče posekati lesa ravno v takšni vrednosti. Poleg tega pa je treba v gozd tudi vlagati. Vložek je odvisen od kakovosti gospodarjenja. Če imamo gozd slabe kakovosti, kjer je večina lesa primernega le za kurjavo, pa je teoretični neto donos še vedno okoli 90 €/ha na leto.

Predstavljeni so teoretični izračuni, ki pa lahko od dejanskega stanja močno odstopajo. Slabi gozdovi imajo majhne prirastke, les pa je slabe kakovosti. V nekaterih primerih prodaja lesa ne pokrije niti stroškov sečnje in spravila. V drugih primerih pa je v gozdu lahko eno samo drevo, ki je tako kakovostno, da njegova vrednost presega vrednost vsega drugega lesa. Takšna drevesa moramo pravočasno prepoznati in, ko „dozorijo," jih prodamo na dražbi, kjer dosežejo cene nekaj sto ali celo nekaj tisoč evrov na kubični meter. Z ustreznim gospodarjenjem zagotovimo stalno rento iz gozdov, obenem pa prepoznavamo in vzgajamo visoko kakovostna drevesa.

Nastanek besedila, april 2012.

Vir: SLONEP

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog