Kako do dovoljenja za posek dreves?

Ker ima gozd pomen za ožjo in širšo okolico, v njem ni mogoče opravljati del kot je sečnja brez ustreznih dovoljen. Če bi se lastnik gozda samovoljno lotil sečnje, bi lahko s tem povzročil škodo ne le okolju, temveč tudi okoliškim lastnikom. Zato mora revirni gozdar določiti, katera drevesa bo mogoče posekati.

Če se odločimo za sečnjo, moramo najprej vedeti, za kaj bomo potrebovali les oz., kako kakovosten in vreden les bi želeli prodati. Lahko tudi vnaprej določimo, katera drevesa bi želeli posekati, vendar tega v gozdu ne označimo s trajnimi oznakami. Najboljša rešitev so papirnati trakovi, ki jih navežemo na izbrana drevesa. Preden se dogovorimo z revirnim gozdarjem za odkazilo dreves (določitev dreves za posek), moramo povsem natančno vedeti, kje so meje parcele. Revirni gozdar ni pooblaščen za določanje mej med parcelami in, če bo prišlo do odkazila in kasneje do poseka na sosedovem, bo vse posledice (tudi kazenske) nosil lastnik, ki je odkazilo naročil.

V naslednjem koraku pokličemo revirnega gozdarja na krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije in se dogovorimo za odkazilo. Telefonske številke posameznih krajevnih enot so dosegljive na spletni strani (>>). Z revirnim gozdarjem se dogovorimo za ustrezni termin. Revirni gozdarji skušajo lastnikom čim prej ustreči, vendar pa je v sezoni treba čakati na odkazilo tudi dlje časa (do nekaj tednov), zato se za odkazilo dogovorimo dovolj zgodaj, da ne bomo pod časovnim pritiskom. Odločba za sečno velja za tekoče leto, zato lahko že spomladi poskrbimo za odkazilo dreves, ki jih bomo sekali jeseni, v dogovoru z revirnim gozdarjem pa lahko sečnjo izvedemo tudi naslednje leto.

Ko pride dan odkazila, se ustrezno pripravimo na delo v gozdu. Pomembno je, da imamo ustrezno obutev. Najprimernejši so pohodniški oz. drugi čevlji za hojo po brezpotjih, ki segajo preko gležnjev. Če je vreme slabo, se temu primerno oblečemo. Če gre za odkazilo večje količine lesa, ne bo odveč voda ali druga brezalkoholna pijača za odžejanje. Preden revirni gozdar začne določati drevesa za posek (odkazovati), se z njim temeljito pogovorimo. Povemo mu vse želje, glede izbire dreves in količine lesa. Če smo drevesa označili vnaprej, ne smemo pričakovati, da bo odkazal ravno izbrana drevesa. Odkazal bo tista drevesa, ki so primerna za posek s stališča stroke, pri čemer bo v največji možni meri upošteval naše želje. Revirni gozdar vsakemu odkazanemu drevesu določi debelinsko stopnjo (na osnovi premera v višini prsi), drevo označi z žigom na korenini ali dnu debla in napravi oranžno (rdečo) piko na deblu v višini oči za lažje iskanje odkazanih dreves. Gozdarju pri delu lahko pomagamo tako, da prevzamemo eno od opravil (npr. merjenje premera, označevanje s piko) in zaključimo v krajšem času. Ob koncu odkazila bo gozdar izračunal volumen odkazanih dreves. S tem se bo delo na terenu zaključilo.

Nekaj dni po odkazilu bomo na dom prejeli odločbo o poseku dreves, ki nam dovoljuje posek odkazanih dreves, določa pa tudi morebitne posebne zahteve glede sečnje (npr. izvajanje gozdnega reda, časovne prepovedi dela v gozdu zaradi gnezdenja ptic itd.). Posekati smemo samo tista drevesa, ki so bila označena. Če posekamo še druga, gre za sečnjo na črno, ki se kaznuje. Izjemoma se lahko posekajo drevesa, ki so pri samem procesu sečnje preveč poškodovana ali pa jih je bilo treba podreti zaradi težav pri sečnji. O tem je treba revirnega gozdarja pravočasno obvestiti. Če smo se ob odkazilu dogovorili, da bo revirni gozdar ob koncu sečnje opravil pregled sečišča, ga po koncu sečnje obvestimo in se dogovorimo za ogled.

Revirni gozdarji skušajo v največji možni meri ustreči lastnikom gozdov, vendar vedno ne morejo, saj so zavezani zakonodaji in pravilom stroke. Zato ne moremo pričakovati, da bo gozdar odkazoval ravno tako, kot smo si zamislili. Revirni gozdarji lahko svetujejo tudi pri sami izvedbi sečnje in drugih ukrepih v gozdu, zato se je smiselno z njim pred ali med odkazilom temeljito pogovoriti o vseh ukrepih v gozdu. Vse storitve revirnih gozdarjev so za lastnike gozdov brezplačne. Njihove stroške nosi Zavod za gozdove Slovenije oz. država.

Vir: SLONEP