Potresi ne poškodujejo ljudi, zgradbe jih

Kaj pomeni potresno odporna gradnja?

Povezana stavba se bo v potresu bolje obnašala kot tista, ki vezi nima. Prav tako se bo v potresu bolje obnašala stavba, ki ima spodaj debele zidove in zgoraj tanjše, ter taka, ki ima notranje zidove debelejše kot zunanje. To so bila osnovna načela prvega stavbarskega reda, ki je začel veljati po ljubljanskem potresu leta 1895 in jih je še vedno priporočljivo upoštevati. Kakšni so gradbeni standardi danes? Kako potresno varna je nepremičnina, v kateri živite?
 

Evropski gradbeni standardi

Leta 2001 smo v Sloveniji dobili sodobno karto potresne nevarnosti, utemeljeno na verjetnostni analizi možnosti pojava potresov. Gradbeniki so jo pri projektiranju objektov začeli uporabljati leta 2005, ko so se pri nas vzporedno s pravili gradnje iz leta 1981 že začeli uvajati evropski gradbeni standardi. Karta potresne nevarnosti danes gradbenikom služi kot osnova za določitev potresnih sil, ki jih upoštevajo pri projektiranju. Te sile se določajo na podlagi tako imenovanega projektnega potresa, za katerega obstaja 10-odstotna verjetnost, da se bo na določenem območju zgodil v obdobju 50 let, pojasnjuje  dr. Matjaž Dolšek, profesor na Katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. 

»Težko je pavšalno reči, koliko varnejše so moderne stavbe od tistih, zgrajenih po gradbenih standardih iz preteklosti,« pravi Dolšek. »Zagotovo pa bi se novogradnje v potresu kasneje poškodovale kot starejše stavbe, kar ni zanemarljivo. Sprejemljivo majhna pa je tudi verjetnost porušitve novogradenj.«

V Sloveniji živi 53 % prebivalstva na območju, kjer so potresi že povzročili večjo gmotno škodo. Preberite, kaj pomeni »po Richterju« ter kateri deli Slovenije so najbolj ogroženi.
 

Kaj sploh pomeni »potresno odporno«?

Pri potresu v Zgornjem Posočju so se prvine tradicionalne gradnje, ki se je prenašala iz roda v rod, izkazale za pomanjkljive. »Nekoč je veljalo, da si v temelje stavbe dal čim več kamenja. Na potres nismo nikoli pomislili. Danes pa je v temeljih toliko železja, da skoraj ni prostora za beton,« razlaga Bovčan Danilo Flajs, ki je svojo hišo zgradil v lastni režiji. Kako je bilo po potresu leta 1998 v Bovcu? Pri mnogih hišah v Zgornjem Posočju je iz zidov gledalo kamenje, stene drugih, huje poškodovanih, so se porušile.

»Stavbe, zidane iz neobdelanega kamna, so proti potresu najmanj odporne. Kamni so povezani z malto, ki ima majhno natezno trdnost. Ob potresu se v malti pojavijo razpoke. Kamniti zid se zato ne obnaša več kot trdnina, ampak kot napol tekočina, podobno kot plaz,« bovški pojav pojasnjuje Matjaž Dolšek.

Moderni objekti so zato grajeni popolnoma drugače, starejše zidane stavbe pa se ob prenovi povežejo v celoto z jeklenimi ali armiranobetonskimi vezmi – kot so to gradbeniki storili na objektih, poškodovanih v bovškem potresu leta 1998, in tudi že pri tistih, poškodovanih v dveh furlanskih.

Ko govorimo o potresni odpornosti objektov, to nikoli ne pomeni popolne varnosti pred potresi ali da se poškodbe med potresom zagotovo ne bodo pojavile. Velja ravno nasprotno. Poškodbe objekta so na tistih mestih, ki še ne ogrožajo njegove splošne stabilnosti, načrtovane. Ključno je, da se objekti ne podrejo in da se tako zavarujejo človeška življenja.

Kako (ne)varni so naši domovi?

Kako hude bodo poškodbe stavb v potresu oziroma kako potresno odporen je neki objekt, zgolj na podlagi gradbenih standardov, ki so veljali v obdobju, ko je bil zgrajen, ni možno reči niti ne moremo o tem sklepati izključno po materialih, ki so bili uporabljeni pri graditvi objekta. »Za določitev potresne ogroženosti stavb je treba pregledati, preiskati in analizirati vsako posebej,« poudarja mag. Marjana Lutman, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

»Enako visoki stavbi, zgrajeni istega leta, z istim tipom materiala, nimata nujno tudi enake potresne odpornosti,« pojasnjuje Lutmanova. Pomembno je, kakšne potresne sile so bile pri projektiranju upoštevane in kako so bili pri konstrukciji izvedeni detajli.

Vendarle pa so nekateri načini gradnje, pri katerih so strokovnjaki za gradnjo tudi pri grobem ocenjevanju potresne ogroženosti lahko povsem suvereni. Preverite, kateri objekti so potresno najbolj ranljivi.
 

Kako bi potres prestala stavba, v kateri živite?

To lahko preverite v posebni spletni aplikaciji, ki temelji na rezultatih podrobnejših analiz in ocen okrog 1.300 stavb v Sloveniji, zbranih v bazi ZAG, kartah potresne nevarnosti in določilih Evropske potresne lestvice.

»Spletni vprašalnik smo pripravili zato, da bi se ljudje bolje zavedeli nevarnosti, ki jo prinašajo potresi, in si morda vsaj prizadevali za potresno utrditev stavb, v katerih živijo ali delajo,« pojasnjuje mag. Marjana Lutman, ki je bila vodja izjemno obsežnega projekta Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe civilne zaščite (POTROG), v sklopu katerega je bil pripravljen tudi spletni vprašalnik.

Uporabniki lahko s spreminjanjem odgovorov pri reševanju vprašalnika izvedo, kako določena lastnost stavbe vpliva na njeno potresno ogroženost. Zaradi velikih razlik med potresno odpornostjo stavb v Sloveniji, ki imajo enake podane lastnosti, so dobljeni rezultati zgolj informativne narave. Zanesljivejšo oceno je možno dobiti le tako, da strokovnjaki potresnega inženirstva stavbo natančneje preiščejo in analizirajo.

Eden izmed pomembnih korakov v skrbi za varnost nepremičnine je zavarovanje. Tukaj lahko izveste vse, kar vas zanima o zavarovanju proti potresu.
 

Ne prestrašeni, pač pa pripravljeni

Kako hitro bi se znašli v primeru, če bi začutili tresenje tal? Preverite, kako ravnati, če se zgodi potres, vi pa ste doma, na prostem ali na poti. Zakaj? »Rušilni potresi niso zelo pogosti, a ko se zgodijo, so posledice pretresljive,« pravi mag. Marjana Lutman. Potresi, tudi izjemno rušilni, se namreč lahko zgodijo tudi v Evropi.

Kar bi moralo zanimati vsakega občana, je, kako močan potres lahko pričakuje na svojem območju in ali mora morda izboljšati stavbo, v kateri živi, opozarja seizmologinja Ina Cecić. Potresa še dolgo ne bomo znali napovedati in se pred njim ubraniti s pravočasnim umikom iz stavb. V kratkem testu preverite, kako ste pripravljeni na potres.

Članek je bil prvotno objavljen na portalu Vse bo v redu, kjer najdete še več koristnih vsebin za brezskrben vsakdan.