Prednosti in slabosti lizinga

Izbira oblike financiranje je zagotovo odločitev, ki mora temeljiti na poznavanju prednosti in slabosti posameznih alternativ financiranja ter seveda na analizi lastnih možnosti, potreb in sposobnosti. Z večjim poznavanjem bistva lizinga, postaja ta oblika financiranja vedno bolj privlačna in zanimiva, ne samo za podjetja in pravne osebe, ampak tudi za fizične osebe.

Nova zakonodaja je leta 2007 prinesla pozitivne spremembe v zvezi s finančnim lizingom, ki odpravljajo obdavčitve obresti lizinga z DDV. S spremenjenim obračunavanjem DDV-ja, je lizing tudi za fizične osebe postal konkurenčen drugim načinom financiranja na slovenskem trgu.

Postopki odobritve lizinga so hitrejši, krajši in enostavnejši kot pri kreditih in drugih oblikah financiranja. Za sklepanje lizinške pogodbe ne potrebujemo tako obsežne in zahtevne dokumentacije, kot pri kreditih.

Merila za pridobitev lizinga so v primerjavi z drugimi oblikami financiranja manj stroga. Lizingodajalec ob sklepanju pogodbe, poleg osebnega dohodka, upošteva tudi druge prilive, kot npr. najemnine od oddanih stanovanj ter prihodke iz avtorskih in drugih pogodb, ki jih stranka prejema na svoj račun. Zaradi te fleksibilnosti pri ugotavljanju bonitete strank, se za lizing storitev odločajo ljudje z nekoliko manjšo kreditno sposobnostjo ter mlada, na novo ustanovljena podjetja.

Bistvena razlika med lizingom in drugimi oblikami financiranja je, da je pogodbeno razmerje med strankama resnično rezultat in odraz upoštevanja želja in sposobnosti lizingojemalca. Tako je za uporabnike zelo privlačna fleksibilnost pri določanju mesečnih obrokov, ki je prilagojena zmožnostim in potrebam stranke. Lizingojemalec sam izbere velikost prvega obroka, dolžino trajanja najema in velikost zadnjega obroka.

Lizing ne vpliva na kreditno sposobnost, saj plačilo obrokov lizinga ni vključeno v kreditni potencial pri bankah. Pri lizingu se obveznosti do lizingodajalca običajno poravnavajo s položnicami. Tako imajo fizične osebe in podjetja možnost, da poleg lizinga najamejo še kredit pri banki.

Za realizacijo financiranja z lizingom, uporabniki ne potrebujejo dodatnih zavarovanj. Glavna razlika med lizingom in kreditom je v načinu zavarovanja terjatev do upnika. Pri kreditih banka zahteva praviloma dodatno zavarovanje v obliki zastave nepremičnin, poroštva itd. Pravno formalna listina nad predmetom lizinga in ustrezen polog, dajeta lizingodajalcu običajno dovolj veliko zavarovanje. Za pravne osebe oz. podjetja to pomeni prihranek obratnega kapitala.

Ročnost lizinga je v največji meri prilagojena tako tehnološki, kot tudi ekonomski življenjski dobi predmeta lizinga. S tem se zmanjša tveganje tehnološke zastarelosti opreme in možnost nadomestila s sodobnejšo opremo.

Financiranje nakupa z lizingom zahteva manjšo udeležbo lastnih sredstev, za razliko od drugih oblikah financiranja. Posledično to omogoča uporabnikom prerazporeditev prostih sredstev za različne poslovne odločitve, ki praviloma zagotavljajo večji donos, kot znašajo stroški lizinga. Dobrim strankam lizinška podjetja nudijo tudi 100 % financiranje.

Obroki lizinga so praviloma fiksni in se, razen v primeru spremenljive obrestne mere, ne spreminjajo. To omogoča lizingojemalcu načrtno planiranje izdatkov.

Pri operativnem lizingu lizingodajalec praviloma vzdržuje in servisira opremo, kar je za lizingojemalca ugodno, ker se s tem zmanjša njegov strošek dela. V primeru, da je lizingojemalec pravna oseba, lahko uveljavi manjšo osnovo pri obračunu davka od dobička, samostojni podjetniki pa pri napovedi davka od dohodka iz njegove dejavnosti. Obrok pri finančnem lizingu v bilanci uspeha predstavlja strošek, in sicer delno kot amortizacija, delno kot strošek financiranja (plačilo obresti). Pri operativnem lizingu se obrok v celoti obravnava kot strošek.

V primeru, da se lizingojemalec znajde v težavah, lizingodajalec ravna skladno z zakonom o varstvu potrošnikov, vendar poskuša ravnati zelo partnersko, v smeri najboljše možne obojestranske rešitve problema.

Lizing sčasoma pridobiva na teži, ker omogoča lažjo in hitrejšo pot za dosego ciljev. Poleg prednosti se pri lizingu kažejo tudi določene slabosti. V primeru, da se lizingojemalec po poteku pogodbenega roka odloči za odkup predmeta, je ta lahko že tehnološko zastarel. Poleg tega brez odobritve lizingodajalca, ni dovoljeno izvajanje izboljšav na najetem predmetu. Tretja večja slabost pa je ta, da lizingojemalec postane lastnik predmeta šele po nakazilu zadnjega pogodbenega obroka. Kljub naštetim slabostim pa lizinški posli na slovenskem trgu rastejo in postajajo vedno bolj konkurenčni drugim oblikam financiranja.

Nastanek besedila: februar 2009.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog