Razlika med kreditom in lizingom
Še do nedavnega je bil kredit najbolj znan in ustaljen način, kako zanesljivo priti do denarja za nakup premičnin, nepremičnin ali za izpolnitev drugih želja. Izbor domačih in tujih bank, ki ponujajo kredit pod različnimi svojimi pogoji in na ta način privabljajo stranke, je v slovenskem prostoru kar pester.
Veliko manj znana in novejša oblika financiranja je lizing, ki pa se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Lizing se je, kot finančni produkt, začel pojavljati v Sloveniji v začetku devetdesetih let. Ta oblika financiranja je bila v preteklosti pretirano obdavčena in s tem zapostavljena. Lizing je bil zaradi obdavčenih obresti v primerjavi s kreditom, kjer obresti niso bile obdavčene, precej dražji od kredita. Po spremembi zakonodaje v začetku leta 2007, so se razmere spremenile in lizing, kot finančni produkt, je postal povsem enakovreden kreditu, tako na področju obrestnih mer, kot tudi pri drugih stroških. Tako je lizing postal oz. postaja zanimiva oblika financiranja ne samo za pravne osebe oz. podjetja, ampak tudi za fizične osebe.
Lizing je oblika financiranja, ki se uporablja predvsem za financiranje naložbenih dobrin.
Gre za obliko financiranja s katero se v primeru, da vrednost premičnine ali nepremičnine presega finančne sposobnosti lizingojemalca, lizingodajalec kot posrednik izpelje nakup predmeta lizinga, ki ga lizingojemalec izbere. Pravni lastnik teh sredstev je lizingodajalec, ekonomski, pa lizingojemalec. To pomeni, da lizingojemalec lahko neomejeno uporablja predmet lizinga, šele z odplačilom zadnjega obroka oz. vseh obveznosti do lizingodajalca pa postane tudi pravni lastnik.
Pri kreditu, pa za razliko od lizinga, kreditojemalec s pomočjo sredstev banke sam kupi izbrano nepremičnino ali premičnino in takoj postane pravni in ekonomski lastnik izbranega premeta. Tako lahko kreditojemalec, ki ima sklenjeno kreditno pogodbo z banko, tokom odplačevanja kredita, predmet nakupa proda in banki kredit delno ali v celoti poplača, če zaide v finančne težave.
Če se odločimo za lizing, lizingodajalec ne zahteva in ne potrebuje dodatnega zavarovanja, kot so poroki, hipoteka,... Tako odpadejo vsi stroški in izguba časa z urejanjem npr. hipoteke na nepremičnini ter morebitni stroški zavarovanja. Pri lizingu je terjatev zavarovana s samim predmetom financiranja. Pravno formalna listina nad predmetom lizinga in ustrezen polog, dajeta lizingodajalcu običajno dovolj veliko zavarovanje.
Pri kreditu si banka zagotovi kritje za posojena sredstva na ta način, da kreditojemalec zavaruje kredit v dogovoru z banko na enega izmed opredeljenih načinov (preko zavarovalnice, s poroki itd.).
Prednost lizinga pred kreditom je tudi v tem, da je praviloma delež lastne udeležbe manjši. Lizingodajalec financira večji delež vrednosti izbranega predmeta tudi, do 90 % vrednosti nakupa, v izjemnih primerih tudi več. Pri kreditih je delež lastne udeležbe praviloma večji.
Banke imajo že po tradiciji ostrejša merila za odobravanje kreditov, kot lizinške hiše za odobravanje lizingov. Banke za odobritev kredita ugotavljajo kreditno sposobnost stranke, višino pa odobrijo glede na mesečno obremenitev plače, pokojnine ali drugih prihodkov. To pomeni, da kreditojemalec, kljub morebitni zmožnosti plačila večjih mesečnih obrokov, v banki ne more pridobiti več kredita, kot kažejo konkretni izračuni. Lizing je zato zanimiva alternativa za tiste, ki zaradi nizkih mesečnih prihodkov s pomočjo kredita ne morejo dobiti želene višine sredstev za uresničitev svojih želja ali ciljev. Pri fizičnih osebah se pri lizingu poleg plače lahko upoštevajo tudi drugi prihodki, kot npr. najemnine od oddanih stanovanj, prihodki iz avtorskih in drugih pogodb. To je tudi razlog, da se čedalje več fizičnih oseb odloča za to storitev. Večja fleksibilnost pri ugotavljanju bonitete strank pomeni večje tveganje za lizingodajalca. Banka od dolžnika, ki nima sredstev, težko izterja dolgove, lizinška hiša pa lahko v primeru neplačevanja dolgov zapleni predmet lizinga. V primeru, da lizingojemalec zaide v težave in ne zmore več plačevati rednih obrokov, lizinška hiša ravna skladno z zakonom o varstvu potrošnikov. Vsekakor pa skuša problem rešiti v partnerskem dogovoru s stranko. Večina zadreg se reši z reprogramiranjem lizinga, kar pomeni, da stranka odplača dolg v daljšem obdobju, kot je bilo sprva dogovorjeno. Če ni druge rešitve se predmet lizinga proda na trgu (npr. avtomobil), in če je izkupiček prodaje večji od dolga stranke, stranka dobi denarno razliko nazaj. V primeru, da dogovor ni možen, stranki zaplenijo predmet lizinga, stroške zaplembe pa plača stranka.
Pri kreditih se običajno mesečne obveznosti oz. obroki trgajo od plače, pri lizingu pa se obveznosti do lizingodajalca poravnavajo s položnicami. Ta način omogoča posamezniku, da v primeru pomanjkanja sredstev, še dodatno najame kredit v banki.
Tako kot kredit je tudi lizingnamenjen kratkoročnemu ali dolgoročnemu financiranju nepremičnin, kot tudi premičnin. Najdaljša doba odplačevanja je pri lizingu navadno 30 let. Postopek sklenitve lizinga je hiter, enostaven, pregleden in preprost (za osebna vozila tudi v enem dnevu). V primerjavi s kreditom, je lizing bolj fleksibilna oblika financiranja, ki upošteva tako želje, potrebe in zmožnosti strank.