Uporaba deževnice

Zbiralnik deževnicePovprečno naj bi posameznik dnevno porabil okoli 50 litrov pitne vode za kuhanje, pranje in osebno higieno. Še enkrat toliko pa se v povprečju porabi za druga opravila, za katera ne potrebujemo pitne vode. Če nadomestimo porabo pitne vode za druga opravila (zalivanje vrta, pranje avtomobila, …) lahko  prihranimo tudi 50 % pitne vode. Ali uporaba deževnice dejansko sodi med ukrepe varčevanja z vodo, je težko trditi, saj na koncu porabimo enako količino vode, le da iz drugega vira. Kljub temu pa pripomoremo vsaj k varčevanju s pitno vodo.

Deževnico najpogosteje uporabimo za tista opravila, ki terjajo največjo porabo vode:

  • pranje perila,
  • splakovanje (wc) kotlička,
  • pranje avtomobilov,
  • zalivanje rož in zelenice.

Kljub temu, da deževnica ni namenjena pitju, mora vseeno zadostiti nekaterim pogojem:

  • ne sme vsebovati škodljivih bakterij;
  • ne sme vsebovati maščob;
  • ne sme vsebovati agresivnih snovi, ki bi povzročale korozijo v sistemu,
  • ne sme vsebovati strupenih kovin (npr. baker).

Prednost uporabe deževnice v gospodinjstvu je, da je to mehka voda, torej ne vsebuje mineralov, ki povzročajo nastanek vodnega kamna na sanitarni opremi in gospodinjskih aparatih (pralni in pomivalni stroj). Zmanjša se poraba pralnega praška, ker ne potrebujemo okolju škodljivih polifosfatov za mehčanje vode.

Kadar želimo zbirati in uporabljati deževnico, ni dovolj, da postavimo le zbiralnik, temveč moramo narediti ustrezen vodovodni sistem. Obseg sistema je pogojen z nameni uporabe. Če želimo vodo porabljati zgolj za zalivanje vrta in morebiti pranje avtomobila, bo dovolj zunanji zbiralnik in ustrezen dostop do vode ali ustrezna črpalka. Če pa se odločimo, da bomo vodo uporabljali tudi v gospodinjstvu, pa moramo namestiti ustrezne filtre, sistem napeljave do porabnikov (WC kotliček, pralni in pomivalni stroj, …) in obtočno črpalko, ki bo zagotavljala ustrezen tlak v sistemu.

Zbiralnikov za deževnico je več vrst. Za uporabo v gospodinjstvu je pri novogradnjah ugodna postavitev zbiralnika na podstrešje objekta. Z namestitvijo na tako visoko točko dosežemo ustrezen tlak in se izognemo vgradnji črpalke. V primeru, da je podstrešje neizolirano, moramo paziti, da v zbiralniku ne pride do pregrevanja ali do zmrzovanja vode.

Druga možnost je postavitev hranilnika v kletnih prostorih, kjer je voda zaščitena pred zmrzovanjem in sončno svetlobo (razvoj alg in bakterij).

Tretja možnost je izgradnja podzemnega zbiralnika. Ob takšni postavitvi nismo omejeni z volumnom zbiralnika. Izbiramo lahko med že narejenimi zbiralniki iz umetne mase, ki jih  zakopljemo v zemljo ali pa se odločimo za gradnjo betonskega zbiralnika po meri, uporabimo pa lahko tudi odsluženo in očiščeno cisterno za kurilno olje.

Ne glede na tip zbiralnika ne smemo pozabiti na nemoten dostop. Kadar se odločimo za zbiranje deževnice, se moramo zavedati, da deževnica ni povsem čista in se bodo s časom na dnu zbiralnika nabrale usedline od prahu in nečistoč na strehi in iz zraka, ki jih dež spira. Poleg tega mora imeti vsak hranilnik vode, poleg iztočne napeljave tudi ustrezno cev oz. sistem za odvajanje odvečne vode. Višek vode speljemo v ponikovalnico ali sistem za meteorne vode.

Kako velik zbiralnik izbrati, je odvisno od namena in načrtovane porabe vode. Za porabo v gospodinjstvu tako vzamemo povprečno porabo na gospodinjskega člana in pomnožimo s številom članov. 

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog