Izbira lokacije

Pravilna umestitev objekta v prostor je prva odločitev, ki jo moramo sprejeti, ko začnemo z načrtovanjem pasivne gradnje. S pravilno postavitvijo objekta na parcelo lahko v največji meri izkoristimo naravne danosti iz okolja. Najpomembnejši dejavnik je v tem primeru sonce. Objekt mora biti postavljen glede na gibanje sonca preko celega leta. Na ta način imamo pozimi lahko velike toplotne pribitke, ki pripomorejo k ogrevanju objekta in posledično k manjšemu strošku ogrevanja.

Na količino sončnih dobitkov, ki jih preko fasade pridobimo, vplivajo orientacija fasade, letni čas in dnevno gibanje sonca. Dnevni dobitki sledijo predvsem gibanju sonca. Zjutraj sonce najintenzivneje obseva vzhodno fasado, popoldne in do večera pa zahodno stran hiše. Glede na geografsko lego Slovenije pozimi največji delež sončnih žarkov doseže južno fasado. Prav tako je pozimi južna fasada bolj obsevana od vzhodne in zahodne strani. Zato je na tej strani priporočljiva vgradnja večjega deleža steklenih površin. Za gradnjo pasivne hiše so najugodnejša južno orientirana zemljišča. To velja tudi pri gradnji na hribu oziroma pobočju, kjer je najugodnejša južna oziroma prisojna stran hriba.

Odklon zgradbe za 10° od južne orientacije energijsko število poslabša za 0,1 kWh/(m2K). Zaradi tega je priporočljiv odklon od juga največ za 20°.

Poleg same orientacije objekta moramo zagotoviti tudi, da sončni žarki dejansko dosežejo objekt. Večja drevesa ali visoke sosednje zgradbe na južni strani sončnim žarkom preprečujejo dostop do objekta. Ali nas bodo sosednje hiše pozimi zasenčile, preverimo tako, da izračunamo oziroma preverimo nizki vpadni kot sončnega sevanja pozimi.

Ni pa vsakršna zasaditev neugodna. Listopadno drevje na južni strani bo poleti služilo kot senca in preprečevalo pregrevanje objekta. Tor je še posebej pomembno, glede na to, da so pasivne hiše na južni strani večinoma zastekljene in ob neustreznem senčenju poleti lahko prihaja do pregretja. Pozimi drevje odvrže liste in je pot sončnih žarkov prosta.